Včasih si tudi sama o norcih na cesti, ki vozijo 50 km/h nad dovoljeno hitrostjo, mislim vse najslabše, a le do trenutka, ko pomislim, da imajo mogoče v avtu nosečnico, ki pravkar rojeva, bolnika, ki nujno potrebuje zdravniško pomoč ali pa hitijo domov, ker se je zgodilo kaj hudega otroku.
Zaradi norcev, katerim cesta pomeni dirkališče in jajcanje, na takšne situacije ne pomislimo in radi pozabimo na tiste, ki so tisti trenutek mogoče res v stiski in pritisnejo na gas samo zato, ker gre za življenje in smrt.
Monday, January 27, 2014
Sunday, January 5, 2014
O vsem tem sem začel razmišljati, ko mi je prijateljica poslala novoletni mail: ZAHVALA
Vsem, ki ste mi za leto 2014 želeli vse dobro in najlepše, sporočam da do konca leta še NI bilo efekta!
HVALA IN LEP POZDRAV!
Kaj je to dobro in najlepše? Bomo kdaj sploh zadovoljni ali si bomo vsako leto nesrečni vedno znova zaželeli nekaj ˝nemogočega˝? Le od ljubezni okajen um si upa trditi, da nič ni nemogoče, a tudi ko se zaljubljenemu razgrne dimna zavesa njegovema uma in mu odpre pogled v realnost, bo kaj kmalu spoznal, da si pogosto zastavi previsoke ˝nemogoče˝ cilje.
Poznate zgodbo o hitrem Ahilu in počasni želvi? :) Ne to ni noben vic…če prav kot se od vica pričakuje da ga razumemo, se pričakuje da razumete tudi tole povsem življenjsko zgodbo iz časov, ko se je Ahil odločil uloviti želvo, a mu to nikakor ni uspelo. Vsakič ko se ji je približal se je ona z svojim tempom premaknila naprej…Logika nam pravi, da bo Ahil želvo ujel in prehitel brez problema. Da bi Ahil prehitel želvo, mora opraviti neskončno zaporedje nalog eno za drugo, kar pa je nemogoče. Prva naloga Ahila je, da doseže točko, s katere je začela teči želva. Da bo prišel do te točke (imenujmo jo točka A), bo potreboval eno sekundo, in ko jo bo dosegel, bo želva še vedno en meter pred njim, na točki B. Ahil mora opraviti drugo nalogo, in sicer priti do točke B, na kateri se nahaja želva. Ko Ahil opravi tudi to nalogo, je želva še vedno v prednosti za 0,1 metra in je na točki C. Ko Ahil osvoji točko C, ima želva še 0,01 metra prednosti in je na točki D. Vidimo, da je po vsaki nalogi, ki jo opravi Ahil, želva še vedno korak pred njim. Po naslednji nalogi bo med njima razlike še 0,001 metra, še naslednji 0,0001 metra in tako naprej. Želvina prednost se zmanjšuje, toda izničila se ne bo nikoli…bo Ahil sploh kdaj zadovoljno ujel želvo?
Čista matematika in takšni ˝matematiki˝ smo tudi mi, ko si vedno znova postavljamo pogoje sreče na tako strogo determiniran način…ko se podimo vsak za svojo ˝želvo˝. Pod krinko ljubezni nevedoč, da nas za njo vodi le poželjenje, kar se izkaže ko našo ˝želvo˝ večkrat zamenjamo dokler na koncu obupano ne pridemo do spoznanja, da smo se ves čas le priganjali za nečim imaginarnim…namesto da bi enostavno rekli ˝ko j… takšno želvo˝, ki je ne dojemamo! Ali lz drugimi besedami lepše povedano…
˝Petletni jezdimo na palici, kakor da bi bila visoka šola…18-letni poljubimo dekle, kakor da bi to bila ljubezen, 30- letni se poročimo, kakor da bi to bila sreča…40-letni težimo k funkcijam, kakor da bi pomenile čast…potem umremo, kakor da bi bili živeli…˝
Ko si nad oblaki so nad teboj še zvezde…lahko si zadovoljen, da jih vidiš ali pa nesrečen ker ne moreš do njih. Ne smeš pa pozabit na pot, ki si jo že prehodil na poti do oblakov in pogledat nazaj na celoto, ki komaj od zgoraj dobi smisel…pogled na vse kaj si doživel na vse kar imaš. Zato vam vsem ob novem letu želim le to, da za trenutek pomislite, kaj vse v življenju imate, česa ste se naučili ne le v preteklem letu ampak v celotnem življenju, da se ne obremenjujete kaj vse še morate dosečti da boste srečni, ampak da ste enostavno srečni ker živite in ker imate možnost, razlog in voljo za življenje.
Vsem, ki ste mi za leto 2014 želeli vse dobro in najlepše, sporočam da do konca leta še NI bilo efekta!
HVALA IN LEP POZDRAV!
Kaj je to dobro in najlepše? Bomo kdaj sploh zadovoljni ali si bomo vsako leto nesrečni vedno znova zaželeli nekaj ˝nemogočega˝? Le od ljubezni okajen um si upa trditi, da nič ni nemogoče, a tudi ko se zaljubljenemu razgrne dimna zavesa njegovema uma in mu odpre pogled v realnost, bo kaj kmalu spoznal, da si pogosto zastavi previsoke ˝nemogoče˝ cilje.
Poznate zgodbo o hitrem Ahilu in počasni želvi? :) Ne to ni noben vic…če prav kot se od vica pričakuje da ga razumemo, se pričakuje da razumete tudi tole povsem življenjsko zgodbo iz časov, ko se je Ahil odločil uloviti želvo, a mu to nikakor ni uspelo. Vsakič ko se ji je približal se je ona z svojim tempom premaknila naprej…Logika nam pravi, da bo Ahil želvo ujel in prehitel brez problema. Da bi Ahil prehitel želvo, mora opraviti neskončno zaporedje nalog eno za drugo, kar pa je nemogoče. Prva naloga Ahila je, da doseže točko, s katere je začela teči želva. Da bo prišel do te točke (imenujmo jo točka A), bo potreboval eno sekundo, in ko jo bo dosegel, bo želva še vedno en meter pred njim, na točki B. Ahil mora opraviti drugo nalogo, in sicer priti do točke B, na kateri se nahaja želva. Ko Ahil opravi tudi to nalogo, je želva še vedno v prednosti za 0,1 metra in je na točki C. Ko Ahil osvoji točko C, ima želva še 0,01 metra prednosti in je na točki D. Vidimo, da je po vsaki nalogi, ki jo opravi Ahil, želva še vedno korak pred njim. Po naslednji nalogi bo med njima razlike še 0,001 metra, še naslednji 0,0001 metra in tako naprej. Želvina prednost se zmanjšuje, toda izničila se ne bo nikoli…bo Ahil sploh kdaj zadovoljno ujel želvo?
Čista matematika in takšni ˝matematiki˝ smo tudi mi, ko si vedno znova postavljamo pogoje sreče na tako strogo determiniran način…ko se podimo vsak za svojo ˝želvo˝. Pod krinko ljubezni nevedoč, da nas za njo vodi le poželjenje, kar se izkaže ko našo ˝želvo˝ večkrat zamenjamo dokler na koncu obupano ne pridemo do spoznanja, da smo se ves čas le priganjali za nečim imaginarnim…namesto da bi enostavno rekli ˝ko j… takšno želvo˝, ki je ne dojemamo! Ali lz drugimi besedami lepše povedano…
˝Petletni jezdimo na palici, kakor da bi bila visoka šola…18-letni poljubimo dekle, kakor da bi to bila ljubezen, 30- letni se poročimo, kakor da bi to bila sreča…40-letni težimo k funkcijam, kakor da bi pomenile čast…potem umremo, kakor da bi bili živeli…˝
Ko si nad oblaki so nad teboj še zvezde…lahko si zadovoljen, da jih vidiš ali pa nesrečen ker ne moreš do njih. Ne smeš pa pozabit na pot, ki si jo že prehodil na poti do oblakov in pogledat nazaj na celoto, ki komaj od zgoraj dobi smisel…pogled na vse kaj si doživel na vse kar imaš. Zato vam vsem ob novem letu želim le to, da za trenutek pomislite, kaj vse v življenju imate, česa ste se naučili ne le v preteklem letu ampak v celotnem življenju, da se ne obremenjujete kaj vse še morate dosečti da boste srečni, ampak da ste enostavno srečni ker živite in ker imate možnost, razlog in voljo za življenje.
Subscribe to:
Posts (Atom)